Amnesty International opozarja na omejen dostop do zdravnikov in diskriminacijo v Sloveniji
Po podatkih Amnesty International je bilo lani v Sloveniji brez izbranega osebnega zdravnika okoli 140.000 ljudi, v začetku letošnjega leta pa že 158.000. Še posebej zaskrbljujoče je stanje na področju ginekološke oskrbe, saj več kot 230.000 žensk in deklet, starejših od 13 let, nima dostopa do ginekologa. Organizacija opozarja, da se bo ta številka v naslednjih petih letih verjetno podvojila zaradi upokojevanja velikega števila ginekologov.
Amnesty International v poročilu za leto 2024 izpostavlja tudi, da se je dostop do zdravstvenih storitev v Sloveniji v zadnjem desetletju močno zmanjšal. Ob tem sicer priznavajo napredek z nedavno sprejetimi zakonskimi spremembami, ki ločujejo javno in zasebno zdravstvo ter omejujejo porabo javnih sredstev za zasebne dobičke, a opozarjajo, da ostajajo odprta vprašanja glede financiranja in dostopnosti.
Poročilo opozarja tudi na neurejeno stanje na področju pravic izbrisanih, ki so še vedno brez urejenega dostopa do zdravstvenega varstva, stanovanja in zaposlitve. Kljub prizadevanjem civilne družbe je vlada lani zavrnila predlog statusnega zakona za izbrisane.
Romi v Sloveniji, predvsem na jugovzhodu države, po ugotovitvah Amnesty International še vedno živijo v neustreznih razmerah brez dostopa do vode, sanitarij in elektrike. Oktobra lani je Amnesty ob dnevu otrokovih pravic slovensko vlado pozval k ukrepanju z zahtevo po zagotovitvi osnovne infrastrukture.
Transspolne osebe v Sloveniji po navedbah organizacije še vedno nimajo pravice do samoopredelitve, saj morajo ob spremembi spola predložiti zdravniško potrdilo o duševni motnji. Organizacija že od leta 2023 poziva k spremembi pravilnika, ki ureja postopek pravnega priznanja spola.
Na področju migracij Amnesty izpostavlja, da je Slovenija lani ponovno uvedla začasne mejne kontrole na meji s Hrvaško in Madžarsko ter jih nato podaljšala. Kljub poročilom o zlorabah na hrvaški meji Slovenija še naprej vrača prosilce za azil nazaj na Hrvaško.
Na področju varovanja okolja Amnesty izpostavlja sprejem novele zakona o varstvu okolja, ki izenačuje standarde za sežigalnice in sosežigalnice, kar bo vplivalo tudi na obratovanje cementarne Salonit Anhovo. Organizacija pa opozarja, da podnebni zakon še vedno ni bil sprejet in da nekateri predlogi zaostajajo za cilji iz Pariškega sporazuma.
Kljub nekaterim pozitivnim korakom Amnesty International opozarja, da so številne sistemske težave v Sloveniji še vedno nerešene in da je za zaščito človekovih pravic potrebno nadaljnje odločno ukrepanje.
